Slavolok Sergijevcev

Slavolok Sergijevcev, znan kot Zlata vrata, je zgradila družina Sergijev, mogočna rimska družina, ki je svojo slavo in moč uspela zadržati več stoletij. Ime Porta Aurea, Zlata vrata, dobi zaradi bogato okrašenega luka in pozlate na mestnih vratih, na katera se je, kot tudi na mestno obzidje, naslanjal slavolok. Vrata in obzidje je zrušeno v 19. stoletju, ko je bil sprejet novi urbanistični plan po katerem je bilo predvideno širjenje mestnega jedra. Slavolok je vrhunsko arhitekturno delo pozno helenističnega rimskega gradbeništva. Lok doseže višino osem metrov, datira pa v konec 1. stoletja pr.n.št., med leto 29 in 27. V spomin na tri pripadnika Sergijevcev, Lucija Sergija, Lucija Sergija Lepida in Gneja Sergija ga je s svojim denarjem dala narediti Salvia Postuma Sergi. Ta podatek je znan zahvaljujoč do danes ohranjenim napisom. Slavolok je nastal po smrti trojice omenjenih patricijev in ima simbolični karakter spomina na preminule člane družine. Ker so verjetno pokopani nekje drugje, slavolok nima klasičen grobni karakter. Korintski stil z pomembnim vplivom helenistične-maloazijske umetnosti je najbolj viden na okrasnih motivih. Zahodna stran slavoloka je bogato okrašena, vzhodni del pa je večina ostal klesarski neobdelan. Ker se je nahajal znotraj obzidja, se v antičnem obdobju s vzhodne strani mesta niti ni videl, zato je tudi okrasitev s te strani bistveno slabša. Danes se nahaja v središču trga Portarata, kjer se ob slavoloku nahaja tudi gledališče, kjer se izvajajo številne kulturne manifestacije.