Pretorska palača v Kopru

Osrednji mestni trg, nekoč Platea comunis, kasneje Stolni, danes Titov trg obkrožajo najpomembnejše mestne stavbe, ki imajo bogato zgodovino. Nasproti mestne lože, na južnem delu trga, se nahaja prekrasna Pretorska palača, najpomembnejša profana arhitektura v mestu, z izjemno arhitekturno zgodovino od 13. do 17. stoletja. Pretorska palača je nastala na mestu dveh starejših hiši iz sredine 13. stoletja, ki so bile najprej povezane z ložo. V drugi polovici stoletja so stavbo večkrat obnavljali, prvenstveno zaradi njenega uničenja ob napadi Genovežanov. Današnjo podobo z dvema nadstropjema, zunanjim stopniščem in dvema stebroma, od katerih je eden na vzhodnem, drugi pa na zahodnem krilu, dobi v drugi polovici 15. stoletja. Dominira pozno gotsko-renesančni stil in beneška gotika, ki stavbo uvršča v sam vrh slovenske profane arhitekture. Njeno prostrano pročelje ima vrsto oken bifor, trifor in kvadrifor, stopnišče in balkonom, ki je nad polkrožnim portalom in dvema stebroma. Renesančni portal, znan tudi kot 'del Corte' je nastal leta 1505. Svojo končno podobo dobi v baroku, ko ji je leta 1664 dodan vpadljiv zobčasti zaključek in prerazporejeni okrasni grbi na pročelju. Na vogalu pročelja se nahaja relief v obliki leva z odprtino oziroma Bocca del leone, ki se je v času Benečanov uporabljala za anonimne sporočila koprskim upraviteljem. Po padcu Beneške Republike leta 1797 Pretorska palača zgubi svoj pomen. V času avstrijske vladavine so se vse funkcije, ki so se opravljale v njej preselile v Armerio. Stavba je zanemarjena vse do leta 2001, ko so jo obnovili in vanj vrnili mestno hišo.