Pot Sv. Lucije - Skitača

Mestece Skitača se nahaja na najjužnejšem delu labinskega polotoka, na 425 metrov visoki planoti. Obkroženo je s štirimi hribi Goli, Oštri, Brdo in Orlić, ki ščitijo vas pred ostrimi naleti burje, ki je pogosta na tem področju. Skitača je osnovana v 15. stoletju, ko so ljudje bežali pred Turki in ime, ki je verjetno vlaškega porekla, označuje ljudi, ki se selijo – skitnice (potepuhi). Pot Svete Lucije nosi ime po zaščitnici župnije in cerkve in vodi od planinske hiše, ki jo vodi PD Skitaci iz Labina, čez vas proti vrhu Brdo. Deset metrov pod vrhom Brda se nahaja mali in edini izvor vode v celotni okolici Skitače. Pot ni zahtevna in je večinoma ravna ter primerna za vse starostne skupine. Voda se iz izvira zbira v mali vdolbini v skali, ki jo domače prebivalstvo imenuje školnica Svete Lucije ali samo školnica. Zdi se, da izvor ne presahne niti v najbolj suhih poletnih mesecih. Za Skitačo in njena okoliška mesta že več stoletij kroži legenda o Sveti Luciji in njeni blagodejni vodi. Legenda pravi, da je svetnica prosila, da ji ljudje zgradijo cerkev, kar so le-ti odlašali. Žalostna in utrujena Sveta Lucija se je povzpela na bližnji hrib, se usedla in zajokala. Ker je bila zelo utrujena, je zaspala in zjutraj, ko se je zbudila je pred sabo opazila vdolbino v skali, ki je bila polna vode. V tej vodi se je svetnica tudi umila. Govori se, da od takrat školnica nikoli ni presahnila. Tja romajo številni verniki, slabovidni in slepi, ki upajo na čudež, saj je Sveta Lucija zaščitnica vida in oči. Naposled leta 1616 Sveta Lucija dobi svojo cerkev.