Nazaj

Pot Istrskega razvoda

Pot Istrskega razvoda je urejena tematska pot, ki vodi po poti, po kateri so v srednjem veku utrjevali medsebojne meje. Deli mej so vidni še danes.

Pot Istrskega razvoda se nahaja v notranjosti Istre, pri mestu Karojba. Gre za tematsko urejeno pot, ki se začne pri Gospi Lurdski. Zgrajena je leta 1898 in vodi po poti, po kateri so v srednjem veku hodili takratni predstavniki oblasti in lokalno prebivalstvo in je predstavljala mejo. Pot Istrskega razvoda poteka in kaže na mejo, ki je še danes vidna. O mejah in Istrskem razvodu lahko berete na postavljenih interpretacijskih panojih, ki so prevedeni v štiri jezike. Istrski razvod je hrvaškoglagoljaški spomenik, najverjetneje sestavljen med leti 1275 in 1325. Opisuje in ureja meje med posameznimi istrskimi vaškimi občinami in njihovimi gospodarji Akvilejskim patrijarhom in Goriškimi grofi. Je izjemno pomemben pravni dokument, ki je pisan s hrvaško pisavo in glagoljaškim jezikom in govori o 21 dneh, ko je trajalo utrjevanje spornih meja med predstavniki oblasti in lokalnem prebivalstvu. Vsaka vaška občina ali komuna je imela svojega predstavnika, župana, v razvodu pa je zapisano, da je presekanih celo 44 občin. Zapisnik je pisan v treh jezikih: nemškem, latinskem in hrvaškem. Za določanje mej so se uporabljali lahko vidni znaki, kot so mlake, izviri, stebla in poti. Zanimivo je dejstvo, da so pri ugotavljanju mej sodelovali starejši, ki so poznali meje in otroci, ki so se to morali od njih naučiti. Eden od izvirov, ki je omenjen v Istrskem razvodu, je Valigaštar, kjer se je nekoč napajala žval, danes pa je suho kamnito grlo. Drugi izvir, ki se omenja je izvir Badavac in je označeval mejo med motovunsko in trbiško občino. Na žalost mir, ki je bil dosežen z Istrskim razvodom, ni dolgo trajal.