Pazinska jama

Pazinska jama oziroma ponor Pazinčice, ki je največja istrska reka ponikalnica, se nahaja v osrednji Istri. Zraven je tudi znan pazinski kastel. V hidrogeološkem smislu jama predstavlja ponor, ki je nastal na stičišču vodonepropustne podloge izliva Pazinčice in vodopropustnega apnenca, ki se nahaja na celotnem prostoru jugozahodne Istre. Nekoč je Pazinčica tekla po površini mimo Berma in Dvigrada vse do morja in je ustvarila Limsko drago. Pazinski ponor je z zakonom zaščiten in razglašen za zelo pomembno pokrajino, ki obsega kanjon in ponor Pazinčice, dolžine okrog 500 metrov in globine okrog 100 metrov ter naravno pazinsko jamo, ki je globoka 270 metrov. Prva speleološka raziskovanja so se začela ob koncu 19. stoletja, ko je francoski speleolog Alfred Martel izvedel prvi načrt. V šestdesetih letih prejšnjega stoletja je Mirko Malez izdelal podroben načrt. Vhod v pazinsko jamo se nahaja skoraj 200 metrov pod visoko vertikalno skalo, na kateri so danes hiše mesta Pazina. Vhod je skozi visoko in široko polkrožno obokano jamo. Podzemni kanal se dalje razteza v smeri jugozahod, nato se oža in širi ter naposled tvori dolgo in široko zaključno dvorano s sifonskim jezerom, ki je znano tudi pod nazivom Martelovo jezero. Jezero je s sifonom spojeno z naslednjim, Mitrovim jezerom, vidnim vendar neraziskanim delom. Nevsakdanja igra narave je navdihnila tudi romanopisca Julsa Verna, da je v svojem romanu Mathias Sandorf domišljijsko povedel svoje junake skozi skrivnostno pazinsko jamo. Navdihnila je tudi pisce kot so Nazora in Dante.