Nezakcij

Arheološka lokacija Nezakcij (Vizače) se nahaja na griču Glavica pri Valturi, vzhodno od Pulja, nad plodno dolino in zalivom Budava. Nezakcij se smatra za prestolnico Histrov, naroda indoevropskega porekla, ki se je formiralo v začetku železnega obdobja po naseljevanju današnjega polotoka Istre. Najstarejše sledi so iz gradinskega naselja iz bronastega obdobja, ki ji sledijo sledi iz železnega. Strmi obronki Glavice so bili dobra obrambna zaščita. Gradina je bila na dnu obrežja tudi obdana z več pasovi obzidij, od katerih so nekateri tudi rimskega porekla ter so se uporabljali do pozne antike. Med obzidjem in naseljem so prepoznavne še dve terasi, za kateri arheologi smatrajo, da sta zoni prazgodovinskega naselja. Ni znano kakšno je bilo prazgodovinsko naselje, zagotovo pa je, da je življenje v Nezakciju potekalo kontinuirano od 9 do konca 6 ali začetka 7 stoletja, oziroma do vdorov barbarov in Slovanov, ki so porušili antična naselja. Ob zahodnem delu obzidja, med rimskimi in prazgodovinskimi vrati, je najdena prazgodovinska nekropola, s celo 114 vkopi. Železnodobni grobi z žarami so bili tudi izven te zone, pod ostanki rimskega hrama in urbane vile. V grobovih so ohranjeni številni zaobljubljeni predmeti, kot so žara, ornamentalno okrašene kamnite plošče in skulptura. Zgodovinski viri pravijo, da so Histri z ladjam nadzirali morje okrog južne Istre, zaustavljali rimske in grške ladje in zato je Rim v prvi vojni leta 221 pr. n. št. začel uničevati flote in gradinska naselja. Histrska plemena je zedinil Epulon, ko je poskušal preprečiti prodor Rimljanov. Po dvoletnih porazih in obleganjem Nezakcija Epulon s soborci leta 177 pr. n. št. naredi samomor. Histri so morali priznati rimsko oblast. Danes mesto predstavlja arheološki park s konzerviranimi arheološkimi ostanki iz rimskega in pozno antičnega obdobja.