Motovunski gozd

Motovunski gozd se razteza v dolini reke Mirne, od Istrskih toplic do Livad ter v dolini rečice Botonige. Čeprav mu ni nobena drevesna vrsta svojstvena, motovunski gozd predstavlja zadnji ohranjeni nižinsko poplavni mediteranski avtohtoni gozd hrasta doba, poljskega jesna in bresta. Takšni gozdovi so znani pod nazivom longaze. Danes so na Mediteranu in pontskem primorju ohranjeni samo trije, od katerih je en ravno na istrskem polotoku. Leta 1963 je razglašen za poseben rezervat gozdne vegetacije, ki se razteza na 275 hektarjih. Gozd je bil na žalost večkrat devastiran, saj je Avstro-ogrska mornarica koristila les za gradnjo svojih ladij. Ena četrtina njenega spodnjega dela je bila posekana v času francoske uprave. Motovunski gozd v zadnjih petdesetih letih doživlja bistvene spremembe. Zaradi holandske bolezni je skoraj izginil brest. Po izgradnji nove ceste, reguliranja korita Mirne ter izgradnje akumulacijskega jezera v dolini Botonige so opazili sušenje hrasta in poljskega jesna. S stagniranjem površinskih voda, ki ne more odtekati nastajajo močvirnata tla. Danes je brez predhodnega dovoljenja prepovedano poseganje v gozd. Dovoljeno je le nabiranje tartufov, ki jih jeje polno v motovunskem gozdu.