Nazaj
Mornariško pokopališče
Mornariško pokopališče je uvrščeno na seznam spomenikov pod zaščito Haaške konvencije. Je poslednje počivališče poginulih v prvi svetovni vojni na parni ladji Barona Gautscha.
Kot je Pulj cvetel v času vladavine Avstro-Ogrske monarhije tako je raslo tudi število njenih prebivalcev. V tem obdobju so zato nastale številne javne in privatne stavbe med katerimi je tudi Mornariško pokopališče. K. u. k. Marinefriedhof oziroma Carsko in kraljevsko mornariško pokopališče, naziv, ki so ga imele vse javne ustanove Monarhije, odprto je leta 1862. Za njune potrebe je Ministrstvo mornarice kupilo še štiri tisoč kvadratnih metrov zemlje. Na pokopališču so do leta 1870 vse pokojnike shranjevali skupaj, potem pa so zaradi higienskih razlogov to prenehali. Danes se razprostira na več kot 22 tisoč kvadratnih metrov, kjer je pokopano okrog 150 tisoč ljudi. Mornariško pokopališče je poslednje počivališče žrtev nesreče na parniku Baron Gautsch v času prve svetovne vojne, večinoma avstro-ogrskih, a tudi edega turškega admirala ter žrtev iz druge svetovne vojne. Pokopališče je uspelo zadržati in ohraniti svojo urbanistično-arhitekturno obliko ter spominsko dediščino. Od leta 1960 je uvrščeno na seznam zgodovinske spominske dediščine zato se na njem več ne vršijo pokopi. Leta 1990 so ga s pomočjo avstrijskega rdečega križa in nemške narodne zveze za skrb o vojnih pokopališčih začeli obnavljati. V maju leta 1997 je končana njegova obnova in pokopališče je uvrščeno na seznam spomenikov pod zaščito Haaške konvencije.
