Monkodonja

Monkodonja je naselje, pet kilometrov vzhodno od Rovinja, iz bronastega obdobja, ki se nahaja na vzpetini, ki jo obdaja plodna ravnica in sega skoraj do morja. Odkrito in raziskano je v 50-ih letih prejšnjega stoletja. Od leta 1997 je to najobsežnejša raziskava naselja iz bronastega obdobja v tem delu Evrope. Naselje se nahaja na platoju, ima obliko nepravilne elipse in je obdano s tremi koncentričnimi obzidji. Obzidje je grajeno s tehniko suhozida, široko je več kot tri metre in visoko več kot deset metrov. Kamen za obzidje so vzeli z vzpetine in tako so dobili tudi uporaben prostor. Do sedaj so odkrite tehnike in načini gradnje, prebran je urbani raster naselja in iz tega tudi socialna slika prebivalcev. Predpostavlja se, da je na treh nivojih naselja živelo okrog tisoč ljudi. Na samem vrhu, v skoraj pravilnem pravokotniku so bile hiše najvišjega sloja, v nižjih predelih pa so bili obrtniški prostori. Ugotovljene so bistvene razlike v veličini in načinu gradnje hiš. Razlikovale so se po položaju, veličini in načinu gradnje. Vsaka je imela ognjišče, ena od druge so bile ločene s prehodi ali ulicami. Za odlomke keramičnih loncev raziskovalci trdijo, da so iz lokalnih delavnic, ker so najdene tudi delavnica in sledi obrti. Posode so stanovalci nabavljali iz oddaljenih krajev Sredozemlja. Gradina je bila nastanjena od 18. do 12. stoletja pr.n.št..