Kastel v Humu

Dobrodošlico v to srednjeveško mestece na griču nad izvirom reke Mirne vsakemu obiskovalcu izkazujejo glavna mestna vrata s svojim napisom: “v to majhno mesto na pohode hodi, na trdem kamenju toplina vre”. Prehod skozi dvojna vhodna vrata iz začetka 12. stoletja, ohranjena pa so iz leta 1562, nas vodi do trga v najmanjšem mestu na svetu, Humu. Na izjemno majhnem prostoru se nahaja vse kar mesto mora vsebovati: mestna loža, hiše za oblastnike in navadne meščane ter župnijska cerkev z rezidenco za župnika. Castelum Cholm se prvič omenja že leta 1102 v darovnici, s katero istrski markgrof Ulrich II. daje v fevd Hum (ter številna druga posestva) Akvilejskemu patriarhu. Kastel se je nahajal na mestu današnje cerkve Marijinega vnebovzetja (zgrajen je leta 1802), na najvišjem delu mesta, kjer je bilo mogoče nadzirati okolico. Pravokotna oblika, 30 x 35 metrov (tipične dimenzije za takratno obdobje) in povezava z dvema ulicama z dvojnimi mestnimi vrati, mu je omogočala boljšo komunikacijo in zaščito. Vhod v kastel je bil od znotraj, iz gradu in čeprav je osnovni namen kastela bila obramba, je v zgodnejšem času v njem bil sedež fevdalcev akvilejskih patriarhov, katerim je pripadal. Od prazgodovinskega začetka do propada Benetk leta 1797 je Hum bil obrambno mesto na meji, poln dinamike, življenja, boja, raznih vladarjev, vojne in miru. Od antike do poznega srednjega veka je služil kot kastel-kjer se je vedno branila posest od nekoga. Večkrat je bil uničen in obnovljen. Leta 1412 pride pod oblast Benetk, ki ga z namenom obrambe svoje meje temeljito obnovijo. Najverjetneje je svoj konec doživel v času uskoške vojne (1612-1618), ko je bilo celotno mesto sežgano, kastel pa se ni več obnavljal. Njegovo kamenje se je postopoma raznašalo za gradnjo hiš, vsaka sled pa se mu zgubi po izgradnji cerkve.