Kastel Pietrapelosa

Kastel Pietrapelosa se nahaja v gostem rastlinju na griču med Buzetom in Livadami. Pogosto se naziva samo Kastel ali Kostel, dominanten naziv, ki v dobesednem prevodu pomeni dlakava, bujna utrdba, v popolnosti opravičuje njegov položaj in tudi ugled njegovih lastnikov. Nahaja se na griču nad reko Mirno in Bračano, ki sta bili nekoč plovni. Kastel je bil pomemben, saj je nadzoroval rečni in kopenski promet ter je bil obramba fevdalnega lastništva. Prvi zapis o kastelu datira v 10. stoletje, ko ga akvilejski patriarh Rodoald daruje Poreški škofiji. V 13. stoletju fevd prihaja pod oblast nemške viteške družine, ki iz njegovega naziva izpelje svoj priimek: de Pietrapelosa. Benetke šele v 15 stoletju osvajajo kastel in nanj pošljejo svojega zmagoslavnega vojskovodjo Taddea d´Estea. Kasneje ga predajo plemiču Nicoli Gravisiju in v lasti njege družine ostane vse do leta 1869. Ker so ga kasnejši osvajalci-razdiralci zaobšli, kastel ni bil nikoli popolnoma razrušen. Stavba je sestavljena iz stanovanjskega dela, dvorske kapele sv. Marije Magdalene iz 12. stoletja in glavnega stolpa, ki ima poligonalno obliko. Kastel je obdan z obzidjem. Na zahodni strani, kjer se nahaja stanovanjski del, ki je zgrajen na samem robu, ni obzidja. Zidovi in glavni stolp so ohranjeni v izvirni veličini do treh oziroma štirih nadstropij. Kamnita plošča z luknjo v sredini (latrina) – predhodnik današnjega stranišča, ki je ostala ohranjena na zahodni steni je postavljena nad visoko strmo steno. Latrina je bila takrat simbol zavidljivega nivoja udobnosti in higiene. Bogato zgodovino kastela so zasenčile številne izdaje, kockarski dolgovi, ljubilo se je in varalo. V podnožju kastela pa se je odvijalo ustaljeno težaško življenje kmetov. Danes nas na to, skoraj zlovešče, spominjajo njegovi ostanki; ruševine na visoki strmi skali blizu Buzeta.