Herkulova vrata

Herkulova vrata v Pulju se nahajajo med dvema najbrž srednjeveškima okroglima stebroma. Arhitektonsko skromna vrata so zgrajena iz neprofiliranih kamnitih blokov. Na vrhu oboka je komaj prepoznavna vklesana Herkulova glava, na kateri so vidni brada, kodrasti lasje in gorjača. Verjetno je to bil zaščitni znak mesta, glede na to, da je polno ime rimskega Pulja bilo Colonia Iulia Pollentia Herculanea. Na žalost je napis, ki se nahaja ob gorjači poškodovan, ima pa pomemben zgodovinski pomen, saj omenja imena dveh rimskih uradnikov Luciusa Calpurniusa Pisa in Gaiusa Cassiusa Longinusa. Po virih je prvi bil tast Julija Cezarja, oziroma oče njegove žene Kalpurnije, drugi pa brat istoimenskega Kasija Longina, ki je sodeloval pri Cezarjevem umoru. Njiju je v puljski zaliv najverjetneje poslal rimski Senat, da na tem območjuzapovedujeta in zbereta ljudi ter postavita kolonijo. Ta znameniti dogodek bi se naj zgodil med leti 47 do 44 pr. n. št., ko je nastal Pulj kot naselje z značilnostmi mesta. Herkulova vrata niso bila bogato okrašena in skoraj da se ne razlikujejo od zunanjega plašča puljskih mestnih obzidij in zato najverjetneje v času vladavine Rima niso bila zelo pomembna. Zgornja mestna krožna ulica je potekala skozi ta vrata. Njen poševni položaj je določil postavitev osi glede na smer mestnega obzidja. Izkopana so v začetku 19. stoletja, v tridesetih letih 20. stoletja so bila očiščena in konzervirana, danes pa vodijo do sedeža Skupnosti Italijanov v Pulju.