Evfrazijeva bazilika

Evfrazijeva bazilika je ena od najbolje ohranjenih zgodnjekrščanskih celin in pripada najpomembnejšim svetovnim zgodovinskim spomenikom. Leta 1997 je uvrščena na UNESCO-v seznam svetovne kulturne dediščine. Današnjo podobo dobi v 6. stoletju, čeprav je prva zgodnjekrščanska bazilika bila zgrajena že v 4. stoletju. Glede na to, da so vse cerkvene stavbe nastale na gosto zgrajenem območju, so najdeni tudi ostanki profane rimske arhitekture, najverjetneje za gospodarske namene. Vidni so na področju današnjega preddvorja oziroma narteksa, ki je nekoč bil rimska ulica in pod tlemi najstarejše cerkve. Prvotna cerkev je imela tri paralelne prostore, od katerih je bil osrednji največji in je služil kot bazilika, ki je že takrat imela status katedrale. Južna dvorana je nekoliko ožja, najsevernejša pa je razdeljena na dva dela, od katerih je eden bil krstilnica. V 5. stoletju sta zgrajeni dve baziliki, južna, večja bazilika Predeufrazijane se nahaja pod današnjo Evfrazijevo baziliko, severna pa ima ohranjen le del zidu in temelje kolonade. Kompleksu je pripadala tudi osmerokotna krstilnica, ki je ohranila svoj namen še v kasnejših obdobjih. Škof Evfrazije, po katerem je bazilika dobila tudi ime, začne z modernizacijo in osrednja ladja dobi poligonalno apsido, stranski ladji pa vrisane polkrožne apside. V času obnove je popolnoma zamenjana cerkvena oprema, postavljena je marmorna kolonada s kapiteli, ki ima loke reliefno okrašene. Največja vrednost so veličastni mozaiki, s katerimi je okrašena glavna apsida. V osredju je na prestolu upodobljena Devica Marija s Kristusom, ki jo obkrožajo arkangeli s Sv. Maurom, poreškim zaščitnikom, mesto pa je našel škof Evfrazij. Na notranji strani triumfalnega loka so portretne upodobitve svetnic in Kristusa kot Jagenjčka, nad triumfalnim lokom pa se nahaja Vsemogočni Kristus in 12 apostolov. Na apsidi med okni so mozaične upodobitve svetnikov, pod njimi pa so mozaiki z geometrijskimi motivi. Ciborij je vstavljen leta 1277 in je prav tako okrašen z mozaiki ter popolnoma vklopljen v podobo bazilike. V notranjem delu je upodobljeno nočno nebo, na sprednji stani ciborija pa je prizor Oznanjenja. Katedralnemu kompleksu pripada še atrij s krstilnico, škofova palača, lapidarij, Muzej cerkvene umetnosti ter arheološki del prve cerkve in Predeufrazijane.