Dvojna vrata

Pulj je bil od antike do nedavnega obdan z obzidjem, ki so ga zaradi širjenja mestnega jedra porušili. V mesto je bilo mogoče vstopiti skozi deset vrat, od katerih so danes vidna Dvojna vrata in del obzidja, ki povezuje Dvojna vrata s trgom Giardini. V času nemirnega srednjeveškega obdobja so vrata zaradi boljše obrambe mesta zatrpali z zemljo. Izkopana so šele v začetku 19. stoletja in nato konzervirana. Dvojna vrata, znana tudi kot Porta Gemina, so dobila takšen naziv zaradi dveh polkrožnih obokov, ki sta vodili v mesto, zgrajena pa so bila od 2. do 3. stoletja na ostankih starih mestih vrat. Vrata so bila okrašena s tremi polstebri s kompozitnimi kapiteli, poleg njih pa reliefni venec povezuje kompozicijo v harmonično celoto. Na lokih so še vedno vidni prerezi, s pomočjo katerih so se vrata zapirala in onemogočala nezaželjivim vhod v mesto. Poleg tega imajo Dvojna vrata tudi ploščo z napisom imenoma Lucij Menacij Priska, ki je bil mestni svetnik in senator, ki je osebno financiral gradnjo enega od mestnih vodovodov. Plošča izvorno ni pripadala spomeniku. Najdena je poleg njega in ob koncu 19. stoletja jo je Pietro Kandler dal vgraditi na njegov zgornji osrednji del. Ob vstopu skozi vrata, kjer so najdeni ostanki delno rekonstruiranega osmerokotnega mavzoleja iz 2., oziroma 3. stoletja, se danes vzpenjamo do Arheološkega muzeja, Kastela in Malega rimskega gledališča.