Dvigrad

Dvigrad se prvič omenja leta 879, ko oblast prevzame Akvilejski patriarhat, čeprav, kot del nekdanjega gradu, v sklopu rimske provincije, obstaja že v prazgodovini. Že samo ime govori, da sta se tukaj prvotno nahajala dva mesta. Današnje ruševine so ostanki severnega mesta Moncastella, drugo mesto Castel Parentino pa je zapuščen v 10. stoletju. Dvigrad prevzamejo goriški grofje, kmalu pa ga uničijo Genovljani, ko se vojskujejo z benečani, novimi lastniki. Številna življenja in mesta so v tej vojni, ki je večinoma potekala v Istri, uničena. Najverjetneje je takrat zapuščen Castel Parentino, obnavljal se je le Moncastello. Po več stoletnem miru, drugo polovico 16. stoletja zaznamujejo neprestane borbe Benetk in Avstrije. Takrat tudi kosi epidemija kuge, kasneje tudi malarija. Leta 1630 brebivalci zapuščajo mesto in se selijo v Kanfanar. V Dvigradu ostanejo le najrevnejše družine. Obstaja podatek, da je leta 1650 škof v Dvigradu blagoslovil le tri družine. Dvajset let pozneje je zapuščena tudi cerkev Sv. Sofije, kar je pomenilo, da je mesto prepuščeno zobu časa. Današnji ostanki predstavljajo zelo dobro ohranjen, tipični srednjeveški grad-kastel. Obdan je z dvojnim obzidjem, ki ga povezujejo tri mestna vrata in trije obrambni stolpi. V današnjem Dvigradu dominira cerkev Sv. Sofije, ki se nahaja na najvišji točki v mestu, kjer je že od zgodnjega krščanstva. Stavba s stilskimi lastnostmi romanike je današnjo impozantno triladijsko obliko dobila v 13. stoletju. Pred njo je glavni mestni trg in mestna palača. V zahodnem delu mesta so se nahajali prostori za vojaško posadko, jugozahodni del pa je bil namenjen obrtnikom. Preostali, dokaj velik prostor, so zavzemale hiše na navadne meščane.