Cerkev Sv. Sofije v Dvigradu

Cerkev Sv. Sofije se nahaja v Dvigradu, v mestu, kjer sta se nekoč nahajala dva kastela. Danes so vidni ostanki samo enega, tj. Moncastela. Cerkev Sv. Sofije se nahaja na osrednji in najvišji točki na glavnem trgu Dvigrada ter v celoti dominira nad mestnimi ruševinami. Raziskovanja so se začela v petdesetih letih prejšnjega stoletja, ko je ugotovljeno, da je cerkev grajena po fazah, od katerih se prva datira v 5. stoletje. Najstarejši ostanki so tudi najslabše ohranjeni. Prva cerkev je zgodnjekrščanska enoladijska cerkev z vrisano apsido. Ohranjen je samo fragment. V poznejši fazi gradnje je preoblikovana v triladijsko dvoransko cerkev s tremi apsidami. V 9. ali 10. stoletju sta bili dograjeni krstilnica in zvonik. V zgodnji romantiki še kapelica. Današnjo podobo Sv. Sofija dobi v času romanike, najverjetneje v 13. stoletju, po mnenju nekaterih pa že v 11. ali 12. stoletju. Monumentalna stavba ima pravokoten tloris in ravno začelje s polkrožnimi apsidami, od katerih je srednja višja in večja. Cerkev so takrat v veliki meri razširili in podaljšali. Osrednja ladja triladijske bazilike, ki je neznatno ožja od prejšnje predromanske cerkve, je dvakrat širša od stranskih. Ladje so ločene s petimi pravokotnih stebri. Cerkev je imela tudi okrašen ciborij z rastlinskimi, geometrijskimi in figurativnimi motivi. Svetloba je vstopala skozi 12 visokih polkrožnih oken na povišanih zidovih osrednje ladje ter skozi okenske odprtine na pročelju. Notranjost cerkve je bila okrašena s freskami, zunanji plašč pa je okrašen s plitkimi nišami. Del cerkvenega repertoarja je bila tudi šesterokotna prižnica, ki je kasneje prenesena v cerkev Sv. Silvestra v Kanfanar kot tudi številni drugi kamniti fragmenti in freske, ki so v muzejski zbirki.