Cerkev Sv. Nikolaja

Župnijska cerkev Sv. Nikolaja v Pazinu ima poudarjeno gotsko apsido in se prvič omenja leta 1266. S časom dobi poznogotski prezbiterij ter renesančne kapele, ki so dodane h glavni ladji. Leta 1764 doživi veliko baročno rekonstrukcijo. Freske v prezbiteriju cerkve Sv. Nikolaja je leta 1470 naslikal anonimni slikar, izučen mojster, ki pripada krogu Jakoba Suntera, ki je znan tudi kot avstrijski mojster Leonardo iz Brixena. Pazinske freske, po kvaliteti ter sintezi elementov srednjeevropske pozne gotike in italijanske renesanse, pripadajo samemu vrhu stenskega slikarstva v Istri. V osrednjem romboidnem polju na oboku prezbiterija cerkve je upodobljen Sv. Mihael. Okrog njega se nizajo prizori postanka sveta ter borba dobrih in zlih angelov, oziroma vzhodni greh, sv. Mihael pa seveda vodi dobre angele, ki v ostrem boju zmagujejo nad zli. Cikel geneze dela upodobitev Boga Očeta s krono na glavi, ki se večkrat ponavlja. Začne se z upodobitvijo prvega dne ali stvaritvijo luči nato drugega, ko se naredi nebeški obok, nato ločevanje kopnega od morja, ustvarjanje Sonca in Lune, ptic in rib ter naposled ustvarjanje Adama in Eve. Poslednji prizor v ciklu je upodobitev Adama in Eve s Bogom Očetom pred drevesom spoznanja dobrega in zla. Na stranskih stenah so naslikane figure preroka in prizori iz Stare in Nove zaveze. Velika kompozicija Kristusovega križanja se nahaja na južni steni, ki se danes na žalost ne vidi, ker je pred njo, v času baročne rekonstrukcije cerkve, postavljen glavni oltar. Pazinske freske so nastale pod vplivom figuralnih predložkov iz Biblije pauperum (Biblije siromašnih), ki je bila rezbarjena v 15. stoletju.