Cerkev Sv. Marije na Škrilinah

Cerkev Sv. Marije na Škrilinah je gotska cerkvica, ki ima na pročelju dodan portik, lopico in leseni strop. V notranjosti cerkve se nahaja Mrtvaški ples, najbolj znani cikel fresk. S puljsko Areno in Evfrazijevo baziliko je najpomembnejši kulturni spomenik v Istri. Freske leta 1474 dokončuje delavnica mojstra Vincenca iz Kastva, kar nam priča tudi latinski napis naslikan na južni steni. Čeprav je Vincenc glavni slikar v cerkvi Sv. Marije na Škrilinah, je beramske freske ustvarjalo več avtorjev. Pomagala sta mu še dva slikarja, od katerih je eden avtor znanega prizora Mrtvaški ples, drugi pa konjeniške figure Sv. Martina, ki z mečem reže del svoje razkošne obleke, da se mimoidoči, prezebli in gol revež lahko obleče. Najpomembnejše Vincencovo delo je impozanten Poklon sv. treh kraljev, prizor, ki zajema celotni zgornji del severne stene. Prvi prizor, ki ga zagledamo ko vstopimo, je nenavadna upodobitev norca in ko se nam oko po nekaj trenutkih privadi na neosvetljeno notranjost, se kot v kakšnem lutkovnem gledališču pojavljajo figure svetnikov znotraj polj, okvirjenih z vzpenjajočimi akantovimi listi. Prizori iz Marijinega in kristološkega življenja so pomešani s svetniškimi prizori. Na zahodni steni obiskovalce najbolj privablja Mrtvaški ples, ki je eden od najstarejših ohranjenih upodobitev te teme, že takrat poučne slike smrti, pred katero smo vsi enaki in se ji nihče ne more izogniti. Nastala je po epidemiji bubonske kuge. Ob plešočih okostnjakih v tihi povorki proti odprtemu grobu korakajo papež, kardinal in škof, kralj in kraljica, debeli krčmar, otrok, berač in vojak, ki mu niti čvrst oklep ne pomaga ter na koncu še trgovec, ki jo ne uspe podkupiti niti z zlatniki. Ritem plešočim okostnjakom daje sama smrt z igranjem na dude.