Cerkev Sv. Agate

Cerkev Sv. Agate je romanska stavba, ki ima notranjo polkrožno apsido. Čeprav je tipološki vezana na predromansko gradbeno tradicijo je možno, da je nastala kasneje. Po kompozicijskih in tehničnih karakteristikah stenske slike datiramo v drugo polovico 11. stoletja. Pokončna figura Device Marije, ki se nahaja v spodnjem središčnem delu apside ima roki dvignjeni k molitvi in je z vsake strani obdana s petimi apostoli. Kristus je prikazan kot golobradi mladenič, ki v roki drži nenavaden napis: REX IUDEORUM. Na slavoloku je ustaljeni prizor Oznanjenja zamenjan s prizorom daritve Kajna in Abela. Svetnici Agata in Lucija se nahajata v poljih pod slavolokom. Bordure z geometričnimi motivi ponavljajo ornamentalni repertoar, ki je znan iz karolinškega slikarstva. S takšno kompozicijo, razdelitvijo ozadja za apostoli in bordurami dosega slikar horizontalno poudarjenost. Figure apostolov so naslikane v enostavnih, svečanih pozah, statičnost pa je poudarjena s spremembo barv njihovih oblačil. Razbija jo šele kompozicija na vrhu apside, v kateri je razgibani Kristus z razširjenimi rokami ter figuri apostolov, ki prinašata darove, s čimer je poudarjen osrednji prizor tega ikonografskega programa. Z omejeno paleto barv dosega slikar zanimive koloristične akorde. Obraze in roke oblikuje s komplementarnim kontrastom zelene in rdeče barve. Vse barve, razen bele, so nanesene na svež omet. Z belo barvo gradi lumeggiature in napise nad apostoli, ki so na žalost danes komaj vidni. Zaradi verovanja takratnega naroda, ki je mislil, da bo s prahom, ki ga izpraskajo iz apostolovih oči ozdravil svoje očesne bolezni so le-te s časoma v celoti izpraskane. Razen za ozdravitev očesnih bolezni so v cerkev Sv. Agate, ki so ji mučitelji odrezali dojki, romale tudi dojilje, ki jim je usahnilo mleko.