Cerkev in samostan Sv. Marije Velike

Baročna cerkev Sv. Marije Velike iz leta 1789, ki se nahaja nedaleč od Bal, je bila v sredini 20. stoletja zapuščena, ker se je zrušila streha. Raziskave, ki potekajo od leta 1995 in proučujejo cerkev in njeno okolico, so odkrile, da so obstajale zgodnje stavbe, starokrščanske cerkve in samostan. Prvotna cerkev je bila velika triladijska bazilika. Njene ladje so ločene s pomočjo šestih parov stebrov, od katerih je vsak imel drugačen kapitel. Kapiteli pripadajo dvema osnovnima tipoma, košarasti in korintski ter so očitne transformacije poznoantične dediščine in, čeprav so nekoliko neskladni, so izjemno ekspresivni. Avtorja so imenovali strokovnjak kapitelov iz Bal. Cerkev so zaradi kapitelov kot karolinško stavbo datirali na konec 8. ali na začetek 9. stoletja. Tloris bazilike s tremi opaznimi apsidami, ki so znotraj polkrožne, a zunaj poligonalne, kaže tudi na bizantinsko dediščino. K temu še prispevajo nadvratniki z na v križ razširjenimi zaključki krakov in gobasta odprtina vrat na severni ladji cerkve. Cerkev se je sčasoma menjala in je v 11. stoletju bila skrajšana za eno kolonado. Novonastalo preddverje je služilo za vkope in gradnjo zvonika. Cerkev takrat dobi tudi novo korsko pregrado, gradi pa se tudi enoladijska spominska kapelica. V naslednjem zgodovinskem obdobju je samostan skupaj s cerkvijo počasi propadal in v 17. stoletju popolnoma propadel. Njegovi prostori dobijo gospodarski namen. V istem času se na mestu nekdanje osrednje ladje bazilike gradi manjša baročna cerkev. Razen cerkve so raziskani tudi večji deli samostana, prvo južni del cerkve s tlakovano galerijo z osrednjim kloštrom. Južni del ima portik z loki, ki se odpirajo v osrednji prostor. Vzhodno krilo samostana ima več prostore. Samostan s cerkvijo Sv. Marije Velike je eden od najzgodnejših pravilno koncipiranih in urejenih samostanov na območju Hrvaške.