Cerkev Blažene Device Marije v Božjem polju

Cerkev v Božjem Polju se omenja že v 11. stoletju, dokončana pa je ob koncu 15. stoletja. Franjevci in ivanovci ter njihov samostan, ki se je nahajal v Božjem polju, so bili redkost v Istri, vendar so pustili trajno sled. V cerkvi so se ob dragocenem inventarju nahajale tudi poznogotske freske, ki so nastale okrog leta 1480. Poslikala jih je delavnica Janeza iz Kastva in zdi se, da je to njihovo prvo in najkvalitetnejše delo. Na severni steni se nahajajo dobesedno preslikani prvi in osmi list Biblije pauperum, z upodobitvami Prvega greha, Oznanitev, Davidove molitve in drugo. Edino odstopanje od tega ikonografskega predloška je upodobitev kronanja Device Marije. V svodu svetišča so v osrednjih poljih zoomorfni simboli štirih evangelistov z zvitkih v rokah, na katerih se nahajajo začetki pripadajočih evangelijev v latinskem jeziku. Obkroža jih enajst apostolov z zvitki, v katerih so deli Verovanja. Apostole obkrožajo angeli, ki imajo v rokah instrumente ali zvitke z deli Slave. Za oltarjem je upodobljen Kristus kot vladar na prestolu. Na glavi ima krono, v rokah jabolko s križem, ki je znak kraljeve oblasti. Vse navedene prizore dopolnjujejo številni preroki ter svetnice, ki se nahajajo v špaletah na oknih. Na južni steni ladje je ohranjena freska, ki oponaša oltarni palas. V sredini je Devica Marija z otrokom, ki je obkrožena z angeli. Ob strani sta Peter in Pavel. Pod tem prizorom je plitka niša, v kateri je upodobljen Prestol modrosti – na tronu sedi Bog Oče, ki v rokah drži Sina, razpetega Kristusa, med njima pa je golobica Svetega duha. Grafični vzorci, ki jih uporablja navedena delavnica, so nizozemskega porekla. Razen omenjene Biblije pauperum, so uporabljeni tudi grafični listi Israhela van Meckenema. Ob teh poznogotskih vplivih so prisotni tudi stili poznega mehkega stila, južnočeškega slikarstva na stojalu.