Arena

Gradnja puljskega amfiteatra, Arene, se je začela že v času vladavine cesarja Avgusta, v začetku 1. stoletja. V času vladavine dinastije Flavijevcev je bila povečana in je lahko sprejela celo 23 000 gledalcev. Zgrajena je iz domačega apnenca v toskanskem stilu, ima štiri etaže in največjo višino 33 metrov. Glede na to, da je zgrajena na pobočju hriba, se vzhodni del, ki je na naravno dvignjenem terenu dviga samo na dve etaži. Polni profil je obsegal 72 polkrožnih arkad, zadnja etaža je imela 64 kvadratnih oken. V primeru slabega vremena je obstajala možnost, da se gledališče pokrije s platni in jambori. Na glavni osi so loki nekoliko širši, da poudarijo glavne vhode, najpomembnejši lok pa je na južni strani, ki je obrnjen proti mestu. Osrednji del vsakega amfiteatra je bojišče, oziroma arena, kjer so se prirejale gladiatorske borbe, lov na živali in javna sojenja. Vstop na predstave se ni plačal, vendar je sedežni red strogo sledil društveni hierarhiji po bogastvu in ugledu. Najrevnejši so sedeli na zadnji etaži z najslabšim pogledom na areno. Panem et circenses, kruha in iger, je bil slogan Rimljanov, saj je z organiziranjem iger in delitvijo kruha zadovoljeval narod. Pod bojiščem puljske Arene je pomožen podzemni prostor s kletkami za zveri. Danes je v njem postavljena stalna razstava Oljarstvo in vinogradništvo Istre v antiki. Zaradi svoje impozantne veličine je Arena zgrajena izven mestnega obzidja rimskega Pulja, do katere je včasih vodila cesta Via Flavia, ki je še danes ena od glavnih mestnih prometnic. Danes se v Areni izvajajo kulturne manifestacije, filmski festivali in razni koncertni nastopi.